Če so podatki nova nafta, je FAANG novi OPEC?

Misel, da so podatki nova nafta, kot je Clive Humby dejal leta 2006, je postala priljubljen rek, s katerim se poudari pomen podatkov za digitalno gospodarstvo. Med naftnim trgom in podatkovnim gospodarstvom je namreč veliko podobnosti. Naftni trg že dolgo obvladuje OPEC (Organizacija držav izvoznic nafte), ki ceno nafte uravnava prek svojih nacionalnih naftnih družb. V današnjem digitalnem gospodarstvu so podatki postali najpomembnejše blago in FAANG (Facebook, Apple, Amazon, Netflix in Google) je trg podobno zasedel z izključnim nadzorom nad tem blagom.

Kako smo prišli sem

V začetku 20. stoletja je svet doživel gospodarsko preobrazbo, ki sta jo poganjali odkritje in izkoriščanje nafte. Črno zlato, kot so mu rekli, je postalo življenjska žila industrijskih gospodarstev: poganjalo je vse od avtomobilov do tovarn, grelo domove in celo gnalo vojne. Po začetni fazi odkritij se je trg hitro združil v velike nacionalne ustanove, ki so oblikovale OPEC. Tako so ta podjetja lahko narekovala ceno nafte in svojo tržno moč uporabila za monopolne dobičke. Z zaporednim širjenjem in zmožnostjo, da trg zasedejo, so postajala vse močnejša.

Preskočimo v 21. stoletje in smo sredi še ene preobrazbe, ki jo žene blago, le da je tokrat najdragocenejše blago podatek. Živimo v svetu, kjer vsaka interakcija, vsaka transakcija in vsak premik ustvari košček podatkov. Pametni telefoni, pametni domovi, družbena omrežja, spletno nakupovanje in nešteto drugih tehnologij nenehno ustvarjajo ogromne količine osebnih podatkov o nas in vsak dan večajo tvoj digitalni odtis.

Danes so najdonosnejša podjetja tista, ki imajo ključ do zbiranja osebnih podatkov in dostopa do njih. Podjetja, kot je FAANG, zdaj predstavljajo največja podjetja na svetu in imajo nad preostalim gospodarstvom podobno moč. Je pa FAANG postal novi OPEC? Da odgovorimo na to vprašanje, moramo podrobneje pogledati samo blago in tržne razmere, ki v gospodarstvu prevladujejo.

Kako gre, 1. del: ekonomija podatkov

Za hip pomisli na nafto. V surovi obliki ni prav uporabna. Ko pa jo prečistijo, poganja gospodarstvo in hrani dobičke mnogih podjetij. Podobno so surovi podatki za podjetja redko uporabni. Dragocena informacija postanejo šele, ko jih obdelajo in analizirajo. Zato je okoli zbiranja, obdelave in analize osebnih podatkov zrasla celotna panoga. Podjetja te prečiščene podatke uporabljajo, da razumejo vedenje strank, napovedujejo trende, izboljšujejo izdelke in sprejemajo bolj poučene odločitve. Namesto da vrtajo za nafto, najdragocenejša podjetja zbirajo in analizirajo osebne podatke. Zato podjetja, ki so odlična pri ustvarjanju ali razlagi podatkov, obvladujejo javne indekse in borzo.

Za razliko od nafte pa podatki niso omejen vir. Ne bojimo se, da bi nam podatkov zmanjkalo. Količina ustvarjenih podatkov se vsako leto dramatično veča, ker je več dejavnosti in interakcij. Podatki torej niso omejen vir in podjetja, ki obvladujejo ekosistem okoli njih, so manj ranljiva za konkurenco. Zelo malo je podjetij, ki lahko ustvarijo visokokakovostne podatke. Monopol, zgrajen okoli podatkov, se zato iz minute v minuto slabša, njihovim tekmecem pa je vse težje vstopiti na trg. Skladno s tem se je trg, zgrajen okoli tvojih osebnih podatkov, združil v rokah peščice ključnih igralcev, kot so Amazon, Google, Meta in drugi.

Poleg tega podatki niso rivalna dobrina. Nabor podatkov lahko prodaš mnogim kupcem in mnogi ga lahko uporabljajo. Sod nafte lahko avto poganja le enkrat, dolar lahko porabiš le enkrat, nabor podatkov pa lahko hkrati služi več algoritmom, analitikam in aplikacijam. Zato lahko podatke prodaš različnim kupcem, ki podatke uporabijo in nato te podatke ali uvide iz njih naprej prodajo. Tako lahko uporabniki pametnih telefonov v tem ponavljajočem se postopku svoje podatke prodajo stotinam, če ne tisočem podjetij, ne da bi za to kdaj prejeli en sam cent. Z vidika uporabnika se to zdi nepošteno.

Nenazadnje podatki v primerjavi z nafto niso zamenljivi. Zamenljivost pomeni, da lahko eno enoto blaga zamenjaš za drugo brez prednosti. To drži za sod nafte iste kakovosti ali za ameriški dolar, ne pa za podatke, kjer se posamezna vrednost nabora lahko ogromno razlikuje. To ustvarja velike razlike, ki le vratarjem, kot je FAANG, z najboljšim dostopom do tvojih podatkov dejansko omogočijo, da jih unovčijo, drugi pa tega ne zmorejo.

Tvoji podatki s Facebooka ali Googla kot en sam zapis daleč presegajo vrednost podatkov, ki jih o tebi ima vremenska aplikacija. Podobno so tvoji finančni podatki iz prejšnjega meseca, z vsemi prihodki, odhodki in stanjem, zaželenjši od podatkov izpred leta. Zato aplikacije z največjim obsegom in na splošno z največ interakcijami z uporabniki zajamejo največ vrednosti in ustvarijo najdragocenejše podatke. Spet so podjetja, ki to počnejo najbolje, FAANG. Če te zanima, koliko so tvoji podatki vredni, imamo o tej temi obsežen zapis na blogu, ki gre v veliko več podrobnosti.

Kako gre, 2. del: podatkovni monopoli

Zdi se, da so podatki daleč najdonosnejše blago, kar ga lahko imaš. Kje je torej množica redditovcev z Wall Streeta, ki išče strukturirane finančne produkte s prevelikim vzvodom in domišljijskimi imeni, ki vlagajo v podatke kot blago? To impresivno naložbeno priložnost jim mora biti ušlo. Kar nas pripelje do največje težave trenutnega podatkovnega gospodarstva. Blago, na katerem stoji, se večinoma ne trguje na prostem trgu, ampak ga drži peščica vratarjev.

FAANG so med temi vratarji najbolj vidni. Podatki so torej blago, do katerega nimaš dostopa, ki ga popolnoma obvladuje nekaj podjetij, ki zajamejo skoraj vso vrednost, ustvarjeno z njim, in imajo tržno moč. Meni to zveni kot naftni trg in OPEC. Poleg tega ima podatkovno gospodarstvo tri lastnosti, zaradi katerih je to še huje.

Prvič, nezamenljivost velikim zbiralcem podatkov da jasno prednost. Drugič, podatki so nerivalna dobrina, kar pomeni, da jih podjetja lahko prodajajo znova in znova, ne da bi delila ustvarjene vrednosti. Tretjič, dejstvo, da podatki niso omejen vir, ampak nastajajo z naraščajočo hitrostjo, da več moči podjetjem, ki tržno moč že imajo, saj ustvarjajo vse več blaga, iz katerega potegnejo največ vrednosti.

Ob teh treh razlikah med nafto in podatki vidimo, da je podatkovno gospodarstvo na še slabšem kot naftni trg in da se bo tržna moč še bolj skoncentrirala, manj podjetij bo držalo več podatkov in zato več ekonomske moči.

Kakšna je naša rešitev?

Da podatkovno gospodarstvo preoblikujemo od spodaj navzgor. Namesto samovoljne državne regulacije, ki poskuša omejiti tržno moč FAANG, se pristop k preoblikovanju podatkovnega gospodarstva začne pri uporabnikih teh storitev. Ko uporabnikom pokažemo, na kakšne načine se njihovi podatki uporabljajo in ustvarjajo vrednost za druga podjetja, jim damo preglednost nad trenutnim stanjem njihovega podatkovnega gospodarstva.

Nato bomo uporabnikom omogočili, da svoje podatke delijo z zaupanja vrednimi viri, in spodbujali izmenjavo podatkov med zaupanja vrednimi partnerji, ki poslujejo le s privolitvijo uporabnika in v interesu vsakega posameznega uporabnika. Ključna razlika med podatkovnim gospodarstvom in nafto je, da vrelci podatkov niso naftne ploščadi na morju, ampak so na tvojem dvorišču, oziroma drugače: na tvojem pametnem telefonu, tvojih pametnih napravah in v vseh aplikacijah, ki jih uporabljaš. To pomeni, da imaš dostop do blaga, ki ga potrebujejo.

Vrelci podatkov so pod tvojim nadzorom. Pri Datapodsu verjamemo, da je pošteno le, da imaš nad tem izvirom poln nadzor in da smejo podatke prejeti ter iz njih vleči vrednost le tisti deležniki, za katere izrecno želiš, da tvoje podatke imajo. Ko so izviri podatkov pod tvojim nadzorom, ni razloga, da bi FAANG postal tako močan, kot je OPEC.

‍